Refleksija na ilustrirano zgodbo Samire Kentrić, ki je pod naslovom Adna nedavno izšla pri Mladinski knjigi »Zate si želim le, da bi bila zadovoljna s svojimi izbirami, deklič. Se boš borila? Se boš prilagodila? Ne vem. Če se ne boš mogla ali želela boriti, se ne počuti krivo. Borili se bodo drugi, tudi… Continue reading Adna – Za kakšen svet se je vredno boriti?
»Preljubi špehbombici, mati mi je dala svetovno idejo. Gremo z biciklom, se dobimo v soboto ob 13.14 v moji garaži.« Tako se glasi sporočilo Mireille drugima dekletoma, ki predstavlja začetek njihovih dolgih priprav na pot ter še daljše poti odkrivanja samih sebe.
Refleksija na roman Testamenti, ki ga je napisala Margaret Atwood. Izšel je leta 2019 pri Založbi Mladinska knjiga Teta Lydia: »Ampak za to bo potrebno veliko dela. Ženskam so tako dolgo dopovedovali, da lahko dosežejo enakost v poklicnem in javnem življenju. Ne bodo ravno navdušene …« Iskala sem besedo. »Nad segregacijo.« Poveljnik Judd:… Continue reading Testamenti sodobnih dekel
Zdravstvena nevarnost novega virusa in spremembe v družbeno-ekonomski situaciji, ki bo okrevanju sledila, bo ženskam izstavila najvišji račun. V tem smislu je korona kriza naš neenak položaj, ki je nastal že davno pred trenutkom seljenja virusa na vse strani sveta, še bolj poglobil. Pa ne samo to, korona je pokazala na vse (prevečkrat celo… Continue reading Ženske in korona kriza
»Ne bi bilo mogoče bolje, da bi, namesto, da bi nadomeščale svetovno prebivalstvo, rekle: iz zgodovine smo se naučile, kako daleč segajo krutost, sadizem in zlo. In zato se bomo temu uprle tako, da ne bomo več delale ljudi- sto let nobenih ljudi več! – v povračilo za zločine, zagrešene nad nami. Nič več ne… Continue reading O ženskah, ki nis(m)o matere
(Refleksija na romane Neapeljskega cikla, Elena Ferrante, Cankarjeva založba) Ker sem že na uvodnih straneh prvega dela Neapeljske mojstrovine Elene Ferrante z naslovom Genialna prijateljica lahko prebrala, da je Lila, ena od prijateljic, tista bolj nenavadna, iznajdljiva, iskriva, uporniška, kritična in neustrašna – izginila in da se ja za njo izbrisala vsaka sled,… Continue reading O koncu našega prijateljstva
V zadnjem času se je v javnosti ponovno razmahnilo sovraštvo do vsega, kar ne spada v tradicionalne okvire heteroseksualne realnosti, ki jo narišejo zahodni, beli moški. Komaj smo si v mislih racionalizirali šovinistične napade na poskuse uporabe spolno nevtralnega jezika na javnih mestih (v internih pravilnikih Filozofske fakultete), ko se je usula, v skrb… Continue reading Koga ogrožajo skupna stranišča ali – Če se vpišeš na FDV si ne zaslužiš, da ščiješ kot moški*
Refleksija na roman Norhavs na vrhu hriba (Suzana Tratnik, Cankarjeva založba 2019) Suzana Tratnik nam je z Norhavsom nastavila ogledalo. Tega ni storila mimogrede, med vrsticami in v strahu pred našimi odzivi; ne, njeno pisanje je iz strani v stran bolj brutalno, bolj boleče in bolj iskreno. In bolj kot Norhavs prebiramo, ko… Continue reading Norhavs pri nas (doma)
Bliža se konec leta, kar obenem predstavlja imeniten čas za pisanje raznovrstnih seznamov. V teh dneh nam je tu pa tam tako postreženo tudi z listino žensk, ki naj bi zaznamovale letošnje koledarsko leto. Kot po pravilu, so na tovrstne sezname uvrščene najhitrejše in najmočnejše športnice, najbolj izpostavljene političarke, na seznamu pa se lahko… Continue reading Ženske, ki so nas zaznamovale
Znanstveniki Univerze v Kopenhagnu so uporabili umetno inteligenco za pregled 3,5 milijona knjig – 11 milijard besed – in navedli najpogostejše pridevnike, ki se pripisujejo ženskam ter moškim. Pridevniki pripisani ženskam so bili najpogosteje povezani s fizičnim izgledom, pridevniki pripisani moškim pa z vedenjem. »Lepa« in »seksi« sta dva najpogostejša pridevnika, s katerim so opisane ženske, »pravičen«, »racionalen« in »pogumen« pa opisujejo moške.
