V zadnjem času se je v javnosti ponovno razmahnilo sovraštvo do vsega, kar ne spada v tradicionalne okvire heteroseksualne realnosti, ki jo narišejo zahodni, beli moški. Komaj smo si v mislih racionalizirali šovinistične napade na poskuse uporabe spolno nevtralnega jezika na javnih mestih (v internih pravilnikih Filozofske fakultete), ko se je usula, v skrb… Continue reading Koga ogrožajo skupna stranišča ali – Če se vpišeš na FDV si ne zaslužiš, da ščiješ kot moški*
Refleksija na roman Norhavs na vrhu hriba (Suzana Tratnik, Cankarjeva založba 2019) Suzana Tratnik nam je z Norhavsom nastavila ogledalo. Tega ni storila mimogrede, med vrsticami in v strahu pred našimi odzivi; ne, njeno pisanje je iz strani v stran bolj brutalno, bolj boleče in bolj iskreno. In bolj kot Norhavs prebiramo, ko… Continue reading Norhavs pri nas (doma)
Bliža se konec leta, kar obenem predstavlja imeniten čas za pisanje raznovrstnih seznamov. V teh dneh nam je tu pa tam tako postreženo tudi z listino žensk, ki naj bi zaznamovale letošnje koledarsko leto. Kot po pravilu, so na tovrstne sezname uvrščene najhitrejše in najmočnejše športnice, najbolj izpostavljene političarke, na seznamu pa se lahko… Continue reading Ženske, ki so nas zaznamovale
Predstavitev druge raziskave na temo enakosti spolov v politiki z naslovom Enako(pravno)st spolov na evropskem političnem parketu in posvet na temo problematike revščine starejših žensk v Sloveniji.
Znanstveniki Univerze v Kopenhagnu so uporabili umetno inteligenco za pregled 3,5 milijona knjig – 11 milijard besed – in navedli najpogostejše pridevnike, ki se pripisujejo ženskam ter moškim. Pridevniki pripisani ženskam so bili najpogosteje povezani s fizičnim izgledom, pridevniki pripisani moškim pa z vedenjem. »Lepa« in »seksi« sta dva najpogostejša pridevnika, s katerim so opisane ženske, »pravičen«, »racionalen« in »pogumen« pa opisujejo moške.
Refleksija na roman Normalni ljudje (Sally Rooney, Mladinska knjiga 2019) »Na splošno ugotavljam, da moške precej bolj zanima omejevanje svobode žensk, kot uveljavljanje svoje, reče Marianne. Mislim, če pogledaš, kako moški v resnici živijo, je prav žalostno, reče Marianne. Celoten družbeni sistem je v njihovih rokah, pa se zase ne spomnijo ničesar boljšega.… Continue reading Ljubi me, normalna sem
Mladi ljudje, ki so zaključili izobraževanje (še posebej študij na fakulteti), bi morali imeti normalne pogoje za pridobitev stimulativne zasposlitve. V praksi pa v Sloveniji pogosto ni tako. Ta situacija je vidna že v tem, da imajo mladi povprečno nižjo stopnjo zaposlitve kot državno povprečje (35 % zaposlenih v primerjavi z 75 % na… Continue reading Mlade ženske in zaposlitev
Ste v zadnjih dneh zasledili kakšne novice o dogajanju na Hrvaškem, ki vas niso zabavale tako kot so, tako se je zdelo, veliko večino slovenskih državljanov, v dobro voljo med vročim poletjem spravljali zapisi o slabi turistični sezoni in pomanjkanju nacionalne strategije tamkajšnjega turizma? Pomembnejše od štetja nočitev vzdolž obale je štetje sistematičnih kršitev… Continue reading Kam tone Hrvaška?
Refleksija na zbirko kratkih zgodb Kozjeglavka (Zarja Vršič, Cankarjeva založba 2019) Če se branja kratkih zgodb Zarje Vršič človek loti površno in dopusti, da mu med branjem misli tavajo stran od junakov in dogajanja, ki ga je avtorica tako natančno in nepristransko zapisala, se tej knjigi in njenim bralcem dogodi velika krivica. Podobno se… Continue reading Vse kar smo
Zahodni pop-kulturi je uspelo Freudovo znano vprašanje Kaj si želijo ženske reducirati na še eno izpeljavo razumevanja življenja ženske kot življenja, ki ni popolno če ni preživeto ob moškem, v službi podrejanja njemu. Ker se moško življenje in njegova izpopolnjenost ne merita glede na njegovo uspešnost pri iskanju partnerke (starejši samski moški so šarmantni in… Continue reading Česa si ženske želimo?
