Refleksija o Farmi, romanu Joanne Ramos (Mladinska knjiga, 2019) “Nisi videla nujnega obvestila v poročilih, da ni nič več sveto? Vse je na prodaj. Vključno z vsemi v tej tovarni otrok.” Farma ni lahkotno branje. Njena vsebina nas zato ne bo popeljala v nobene neznane svetove, ki si jih pred spanjem zamišljamo, morda o… Continue reading Oddam maternico v najem, ugodno, oddam najboljšemu ponudniku
“Tako statistike kot tudi moje lastne izkušnje kažejo, da lahko z uravnoteženimi ekipami proizvedeš tudi mnogo bolj trajnostno-vzdržne rešitve. Tudi delovno vzdušje je bolj pozitivno, saj avtomatsko gledaš na družbo kot na celoto.”
Po državnozborskih volitvah 2018 v Sloveniji se je delež žensk v Državnem zboru s 35,6 odstotkov znižal na 24,5 odstotkov. To se je zgodilo navkljub uzakonjeni 35-odstotni spolni kvoti na kandidatnih listah in navkljub temu, da je bilo na njih 44 odstotkov žensk, kar je največ doslej.
Že Mary Wollstonecraft je v 18. stoletju verjela, da je človek s podrejenostjo vsake vrste razvrednoten in da je svoboda rojstna pravica vsakega (in vsake). Verjela je v družbo enakih – ni si želela družbe, v kateri bi ženske imele moč nad moškimi, temveč družbo, v kateri bi ženske imele moč nad samimi sabo.
Zavedati se moramo, da je spletno nasilje nad ženskami ali spolno nasilje nad njimi enako in čustveno boleče kakor fizično nasilje, ter nenazadnje vodi v intenzivne občutke tesnobe, osamljenosti in predvsem osramočenosti. In prav osramočenost je tista, ki uspe žrtve spletnega nasilja in nadlegovanja pahniti v brezizhoden položaj. Na tej točki si želim, da se vsi dodobra soočimo s tem, česa je teh žensk pravzaprav sram. Sram jih je nečesa, kar jim povzročajo spletni nasilneži. Sram jih je, ker jih slednji družbi okrog njih prikazujejo kot osebe, ki v nezadostni meri sledijo družbenim normam (so preveč razgaljene, njihove gole fotografije ali posnetki zaokrožijo po spletu, se opredeljujejo do zadev, do katerih se ženske v naši družbi naj ne bi opredeljevale ipd.).
V zvezni državi Alabama tako enajstletnici ni dovoljeno sami v kino, mora pa donositi otroka, spočetega s strani posiljevalca. Kakšne so posledice takšne zakonodaje? Kdo se bo postavil za mojo pravico do splava, razen jaz sama, ko bo napočil čas za to tudi v Sloveniji? Se bodo moški, ki se danes smejijo diskurzu o enakosti spolov, ki ga zavračajo kot nepotrebnega, preživetega, spustili na ulice in protestirali?«
Boj proti patriarhalnim ureditvam ni enoznačen, saj so patriarhati različni, prav tako pa tudi ženske znotraj njih, zato me je vedno zanimalo, kako se s feminističnimi vprašanji soočajo ženske v drugih kulturah.
O vseh stvareh se je pomembno pogovarjati. O stvareh je pomembno dvomiti, jih kritično reflektirati, potrebno je premišljevati o pogojih in kontekstih nastanka konceptov, ki te stvari opredeljujejo in o mejah njihovega prihodnjega razvoja. A ker živimo v demokraciji, kjer se spoštujemo tudi če mislimo drugače in ker živimo v skupnosti, ki sobiva pod vladavino… Continue reading Pustite mi moj splav!
Menstruacija. Stigma. Oglaševanje. Feminizem.
O moškosti.
